SOBA ZA REŠEVALCE, NOČ
INT., SOBA ZA REŠEVALCE, NOČ
Opazujemo iz rakurza, ki spominja na nadzorno kamero, v dolgem statičnem kadru. Prazna soba za reševalce nujne medicinske pomoči je v mraku. Opremljena je stanju v zdravstvu primerno, vendar domačno. Poleg obrabljene sedežne garniture in postelje za počitek je v njej še nekaj omar za opremo in obleke, čajna kuhinja s kavomatom, pikado in televizor. Pri vhodnih vratih je radijska postaja. Na drugi strani so vrata v sanitarije. PREKO SLIKE SE PRIKAZUJEJO UVODNI NAPISI IN NA KONCU NASLOV FILMA »OPAZOVANJE« IN »FILM JE INSPIRIRAN Z RESNIČNIM DOGODKOM«.
Ko se napisi končajo, vstopi LARA (25), pripravnica pri ekipi za nujno medicinsko pomoč. Prižge luč, torbo z opremo odloži na mizo, iz nje izvleče baterijo in jo da polniti. Za njo pride ROK (30), voznik reševalnega vozila, ki nadaljuje proti sanitarijam, kjer si umiva roke in obraz.
ROK:
Šit kakšna noč…
LARA:
Mhm…
Zadnji pride zdravnik JOCO (45), ki se zbito sesede na stol in težko diha. Vsi trije so oblečeni v rdeče-bele uniforme reševalcev.
JOCO (jezno): Rok, kaj je bilo to tam?
ROK:
Pa dobro, kabli so se zapletli, to se lahko vsakemu zgodi.
JOCO:
Ne sme se zgoditi! A ti je to jasno?
ROK:
Dobro. Se ne bo več.
2
LARA se usede na kavč. Nekaj časa zre v prazno. Potem izvleče telefon in začne po njem odsotno skrolati. ROK pride k kavomatu in začne delati kavo.
ROK:
A bosta vidva tudi?
JOCO:
Ja prosim.
LARA med skrolanjem presliši LUKOVO vprašanje.
ROK:
Lara, boš kavo?
LARA:
A?… Ja, če si tako prijazen.
LARA skrola dalje. JOCO z mizice vzame časopis in ga odpre.
JOCO:
Aja pa res… A si se ti prijavila za redno službo?
LARA (med skrolanjem): Ja. Že zdavnaj.
JOCO:
In?
LARA:
Nič. Čakam na komisijo.
JOCO:
Bom jaz Gregata vprašal. Mislim, da je v komisiji.
LARA:
A misliš, da je to pametno? Da si ne bodo kaj mislili…
JOCO:
Eh… Vprašam ga lahko. Saj sva bila sošolca.
3
LARA ni prepričana, da je to dobra ideja. Potem skrola dalje. JOCO začne brati časopis. ROK dela kave. Iz LARINEGA telefona se zasliši pridušen zvok smeha, kričanja in dihanja, ki ga občasno preglasijo dosti močnejši zvoki iz sobe za reševalce.
FANT 2 (off iz telefona): Uooo…
FANT 1 (off iz telefona): Kam si hotel, a?!
KRISTIJAN (off iz telefona): Daj me pusti. Prosim, pusti me.
FANT 1 (off iz telefona): Kaj te bom pustil?! Veš kakšno buško imam zaradi tebe?!
Pridušen svok iz telefona preglasi zvok kavnega avtomata. LARA gleda v telefon.
ROK:
Lara, daj a prideš, ker ne morem vsega sam…
LARA:
Ja, seveda…
LARA odloži telefon na kavč in gre po kave. Iz telefona medtem še vedno prihajajo pridušeni zvoki teka, smeha, kričanja, ki ga vsake toliko preglasijo zvoki iz sobe za reševalce.
FANT 2 (off iz telefona): Uooo… Pizda stari, hudo.
KRISTIJAN (off iz telefona): Na pomoč!… Aaaaa!
FANT 1 (off iz telefona):: Ti se kar deri! Sigurno te bo kdo slišal!
FANT 2 (off iz telefona):
4
Daj ga sem potegni! Na svetlobo ga daj! Slabo se vidi!
ROK se usede na stol in da kavo JOCOTU.
JOCO:
Hvala.
LARA pride s svojo kavo. Iz telefona slišimo pridušene zvoke dihanja, smeha in topih udarcev. JOCO se obrne k LARI…
JOCO:
Daj Lara, a lahko to malo utišaš, prosim?
LARA:
Takoj.
LARA vzame telefon i se zlekne na kavč.
ROK:
Kaj pa imaš to?
LARA:
Ma nimam pojma.
LARA še za trenutek pogleda na telefon, potem odskrola dalje. Zvok utihne. Vsi trije pijejo kavo v tišini.
